Vem, vse premalokrat ti povem, da te imam rada. Zelo. Cenim vse, kar si
naredila za mene v vseh teh letih mojega obstanka. Čeprav bi ti morala tudi to povedati.
Mogoče pa je lažje svoje občutke zliti na papir. Saj veš, papir vse
prenese.
Ne glede na tvoje zdravstveno stanje si ena najbolj pozitivnih oseb, kar
jih poznam. Poleg mojega sina, seveda. Ne poznam pa res niti ene osebe, ki bi
bila tako bolna, kot si ti, in da se ne bi nad ničemer pritoževala. Niti, če
dobro pobrskam po svojem spominu, se ne spomnim, kdaj sem te nazadnje videla
slabe volje. Ali pa tečno. Ali pa brezvoljno.
Lepa si, ko se smejčkaš. In naj nasmeh
nikdar ne zapusti tvojega lepega obrazka. Čeprav so leta trpljenja, udarcev in
poniževanj pustila marsikatero gubico na tvojem obrazu, je zame navkljub vsemu še
vedno zelo lep.
Velikokrat mi misli uhajajo v preteklost, ko si bila še zdrava, polna
življenja. Zelo dobra kuharica si bila. In naredila si najboljšo sarmo, kar sem
jih jedla. To so potrdili tudi vsi tisti, s katerimi si delila svoje dobrote. In
ne, ni jih bilo malo. Spomnim se, da si non stop prepevala. Pogrešam tvoj lep,
melodičen glas. Rada si plesala, se zabavala. Rada si bila lepa. Urejena. Ne bom
pozabila niti tvojih lepih, rdeče nalakiranih nohtov. In make-upa. Vedno in
povsod si izžarevala neko notranjo moč. Od kje si jo črpala, mi pa ne bo nikdar
jasno. Kot mi marsikaj ne bo.
In življenjska borba je bila zelo težka. Vseeno mislim, da si prišla iz nje
kot zmagovalka. Imaš krasne otroke, krasne vnuke. Z enimi imaš več stikov, z
drugimi manj, pač, takšno je življenje. Vem, da ti veliko pomeni to, da se
otroci med sabo razumemo. Saj drugače tudi ne more biti.
Naučila si nas tistih lepih vrednot, ki danes pri nekaterih ljudeh niso
ravno priljubljene. Vseeno mi je za to. Kar je pomembno je to, da zaspimo s čisto
vestjo. Vsaj jaz. Čeprav se prekleto zavedam tega, da mi tvoja vzgoja in
vrednote, ki jih imam, včasih res narobe hodijo. Vem, da bi včasih bolje prišla
skozi, če bi bila pokvarjena, lena, zahrbtna. Lažniva. Ampak ne, to nisem jaz.
Veliko mi pomenijo naša druženja. Res veliko. Saj veš, da kadarkoli pridem
na obisk, nikdar ne gledam na uro. Ker je lepo pri tebi. Ker se veliko smejimo.
Ker se imamo radi, ker se spoštujemo.
In jutri bo spet en tak dan. Dan, ki se ga res veselim. Ker boš upihnila še
eno svečko na torti. Katera že? Hehe. Malo heca. Jutri bo tvoj dan! In vsi bomo
prišli samo zaradi tebe. Si vesela, a ne?! Tudi jaz sem. In ob tem naj ti še
zaželim lepa prihajajoča leta, polna smeha, veselja in radosti. In naj ti
zdravje malo bolje služi. Naj ti sonček sveti vse dni v letu. In ostani še
naprej točno taka, kot si. Tako te imam najrajši.
Draga moja mami, vse najboljše za rojstni dan. Saj bi ti prebrala tale
zapis, ampak se bojim, da ne bi zmogla ...
Rada te imam in vem, da si zelo ponosna name ... Hvala ti za vse!
Ni komentarjev:
Objavite komentar