Starejši kot smo, več bližnjih in (po)znanih ljudi zapusti tale svet. In
par dni nazaj je zopet ena oseba odšla. Oseba, s katero sem leta nazaj
preživela kar nekaj časa, saj smo skupaj delali, zadnja leta pa moram reči, da sva
se le bežno kdaj srečala. Zakaj pišem o tem? Saj ... nisva bila prijatelja. Nisva
bila več sodelavca. Prostega časa nisva skupaj preživljala ... Pač, bil je ena
fejst oseba. Oseba, ki je ne pozabiš nikoli.
In njegova smrt se me je dotaknila prav v srce. Nedolgo nazaj, ko sva se
srečala, bilo je zadnjič, sva imela eno lepo, življenjsko debato. Takrat,
kolikor je meni znano, še ni vedel, da ima raka. Samo malo utrujen je deloval,
ampak, saj vemo, kakšno je življenje tonskega tehnika. Kdor pač ve.
Od dne, ko sem na FBju prebrala, da se je poslovil, sem kar nekako ... ne
vem, kako bi opisala to počutje. Začela sem se resnično zavedati, da danes si,
jutri te ni več.
Zato je potrebno ljudem povedati, da jih imaš rad. Ker lahko bo prepozno! Čim
več časa preživeti v družbi pozitivnih, veselih in ljubečih ljudi. Ker jutri
jih lahko več ne bo. Ali pa nas.
Imeti oblečena lepa oblačila, nič hraniti v omari za pravo priložnost. Prava
priložnost je točno ta trenutek! Odišaviti se z najdražjim parfumom, ki ga
imamo. Piti iz kristalnih kozarcev, če jih imamo doma. Za koga šparati? Nič ne
bomo odnesli na oni svet.
Voziti se z novim kolesom, ne da nam stoji v garaži in ga samo gledamo. Ker
se bojimo voziti z njim, da nam ga ne bi ukradli. Otroci naj se igrajo z vsemi
igračami, ne da jim (materialno) dražje stojijo na policah. Da jih niti
dosežejo ne, ker se staršem zdi, da jih bodo uničili. Igrače so za igranje in
ne za gledanje.
Vpisati se v šolo petja, če nam je to želja. Začeti obiskovati tečaje, za
katere čakamo, da bo pravi čas. Učiti se tujih jezikov. Karkoli. Vsak od nas
ima takšne in drugačne želje. Pa kar nekaj čakamo ... eeeh, saj bom ... dnevi
pa se spremenijo v mesece, leta ... Pravi čas ni nikoli. Pravi čas je točno
zdaj. Samo odločiti se je treba in akcijaaa.
Dolgoletna želja moje prijateljice je imeti bend. Kaj čakaš, draga moja?!
Treba je uživati življenje s polno žlico in se otresti nepomembnega
balasta. Kaj nam bodo nepomembne informacije? Prav nič nam ne koristijo. Niti ne
bogatijo naših življenj. Sama se čim bolj izogibam takim informacijam. Naj povem,
da je krasen občutek, ker te zadeve, ki se te prav nič ne tičejo, zaobidejo.
Bodimo veseli za ljudi, ki jim kaj uspe. Ali pa kupijo nov avto. Ali pa
zidajo hišo ... ali pa diplomirajo, izdajo knjigo ... Bodimo privoščljivi. Nikoli
ne vemo, čemu so se morali zaradi omenjenih stvari odpovedati ... koliko časa
so preždeli za računalnikom med štirimi stenami ... Koliko energije in truda so
vložili ...
Počnimo stvari, ki nas veselijo. Če komu paše reality show – go get it. Nehajmo
se obremenjevati s tem, kaj bodo pa drugi rekli. Naj rečejo kar hočejo, vi
hodite svojo pot. V svojih čevljih ... in ljudje smo si različni. Prav tako
naši hobiji, interesi ...
In danes povejmo vsaj eni osebi, kako jo imamo radi in koliko nam pomeni
... in jutri spet ... in pojutrišnjem spet ...
Rada te imam. <3
OdgovoriIzbrišiTudi jaz tebe <3. Zelo!
Izbriši